Zapisi

Diary of an Erotic Medium

NAJTI POT DOMOV

Ženska spolna energija deluje kot voda. Napolni moškega, a tega ne bi smela početi na račun svoje esence. Žal nas tega nihče ni naučil. Ne glede na to, v katero kulturo smo bile rojene, se je naša seksualnost zgolj prilagodila okvirju patriarhalne družbe. Posledice tega vidim v dejstvu, da je spolna energija večine žensk s katerimi prihajam v stik zaledenela. To v meni spodbudi vprašanje; Zakaj smo bile vzgojene, da se tako bojimo moči svoje seksualnosti?

Zakaj si ne bi vzele časa, da se z njo spoznavamo in povezujemo, da led stalimo? Zakaj smo bile vzgojene v to, da moške ali odrežemo od seksa ali pa zgolj zadovoljujemo njihove površinske potrebe? Zakaj smo bile vzgojene, da se svojemu spolnemu sebstvu popolnoma odrekamo ali pa dopuščamo, da se v nas vstopa prezgodaj? Bomo nadaljevale s tekmovalnostjo ali si bomo raje dovolile biti celovite?

To so vprašanja za katera bi si želela, da si jih postaviš. S teboj bom delila zgodbo, a te prosim, da ozavestiš, da je zgodba vsake izmed nas drugačna in da se prav v tej pestrosti skriva lepota. Tu nismo zato, da bi se primerjale. Tu smo zato, da podpiramo druga drugo v raziskovanju avtentičnosti.

Naj začnem znova. S ključno besedo AVTENTIČNOST (authenticity). Če jo razdelim na manjši delček in se osredotočim na besedo velemesto (city), mi bo služila kot inspiracija pri poglabljanju v vodovje mojega avtentičnega sebstva.

Ker prihajam iz drobcene države, se tudi rada pohecam na račun tega, da moja Slovenija nima velemesta. Prestolnica Ljubljana ima zgolj 292.988 prebivalcev. To me že od nekdaj utesnjuje. Vedno sem hrepenela po večji diverziteti ljudi in kultur s katerimi bi se spoznavala- to me je vodilo na mnoga popotovanja. Rada potujem sama in obiskala sem že veliko krajev in mest. Doživljam jih kot svoje ljubimce. To ne pomeni, da mi služijo za spolne avanture. To pomeni, da si vzamem čas, da jih okušam. Vzamem si čas, da jih začutim. Vzamem si tudi čas, da začutim, kako vplivajo name. Spoznala sem, da čutenje moje senzualnosti nima dosti skupnega s tem, da seksualno delujem. To, da sem senzualna me odpira življenju. Življenju me odpira to, da imam svobodo, da se lahko počutim multikulturno, multilingvistično in multidimenzionalno.

Šele ko nam je dovoljeno, da začutimo svojo esenco, se lahko zares poglobimo v svojo ženstvenost.

Kaj pa je tisto kar pripomore, da se počutiš bolj naravno, lahkotno, preprosto ti? Kaj je tisto, kar te dela živo in dinamično? Kaj te odpira k povezovanju?

Si pripravljena, da izstopiš ven iz vnaprej predpisanih vlog, ki od tebe zahtevajo da razmišljaš in čutiš po v naprej pričakovanih vzorcih? Si pripravljena, da si podariš svobodo, da se začutiš?

Verjamem, da se ravnovesje med ženskim in moškim polom začne znotraj posameznikov.

Starodavni kitajski zapisi o seksualnosti, ki so me učili v klasični kitajščini, so v preteklosti ljudi vodili k temu, da so postali avtentična bitja.

Ljuba Ženska, naj te ne bo strah zakladov, ki se skrivajo globoko v tebi. Ne zanikaj jih. Poveži se z njimi in si upaj. Upaj si postati resnično avtentična.


Članek si lahko v izvirniku prebereš na strani globalne organizacije When Women Gather.


Vsi poznamo pregovor "Kar se Janezek nauči, to Janezek zna". Osebno mi gre dotičen pregovor ne samo na živce ampak celo na bruhanje. Nisem še spoznala kulture, ki bi v praksi bolj prakticirala paradigmo nemoči kot naša. Ogorčena nad ZNB, ki bo še bolj dušila prebivalstvo naše lepe dežele še naprej verjamem v plastičnost možganov in nenehno...

Roditi se v Sloveniji ni od muh. Ampak muhe rade podzavestno kreirajo naša življenja. Ponavadi sploh niso naše. Vsajene globoko v kostni mozeg nenehno vplivajo na tistega zgoraj. Ne govorim o Bogu; o možganih govorim in z njimi. Zato v Indiji poleg besedne zveze Namaste (pozdravljam božansko v tebi) uporabljam Sahajaste (pozdravljam naravno v...

Mlinarjev sin

2021-06-24

Ne preseneča me, da se je vseh 50 Odtenkov Sive na naših tleh tako dobro prijelo. V avtohtoni (Prežihovi) verziji je bila Meta zverinsko mučena, Ožbej je postal pijanec, njunih devet otrok pa so bili samorastniki. Vajeni smo ponosa. Vajeni smo bičanja. Vajeni smo podpirati vero v to, da ljubezen boli in kaznuje. Izročilo se prenaša iz roda v...

Moj stari ata me ni nikoli klical princeska ali kraljična. Hvaležna sem, da mi je pravil "Lublanska srajca". Moder je bil, naš star ata. Zavedal se je, kaj je moje bistvo in mi vedno znova ponavljal "Plave so ta prave." V mislih ni imel mestnih oblačil, temveč čistino mojih oči.
Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem bila v...