Ženska, ki ve kam gre, spreminja svet

Roditi se v Sloveniji ni od muh. Ampak muhe rade podzavestno kreirajo naša življenja. Ponavadi sploh niso naše. Vsajene globoko v kostni mozeg nenehno vplivajo na tistega zgoraj. Ne govorim o Bogu; o možganih govorim in z njimi. Zato v Indiji poleg besedne zveze Namaste (pozdravljam božansko v tebi) uporabljam Sahajaste (pozdravljam naravno v tebi). In zato vsaki ženski polagam na srce, da se ne pusti motit moškim, ki vstopajo v njeno življenje z izgovorjeno ali neizgovorjeno frazo "A boš kej dala?" in jih vljudno pozdravi nazaj z dobro staro "Bogdej". Zakaj bi se primerjale/tekmovale s slovensko materjo? Svojo ali tujo. Bolj kot to počnemo in sledimo standardom, ki so osnovani zunaj nas (mnogokrat v materah samih), bolj se oddaljujemo od svojega srca- centra ljubezni. Besed "Če ne boš izbrala, boš dobila izbirek" ne jemljem več za svoje. Skupaj s celim kupom izkušenj, ki jih v tem življenju nisem potrebovala, sem jih pretovorila v "Le ko si bom dovolila izbirati, bom imela izbrano."Letošnji Solsticij sem jokala za vse nazaj. Za vsakokrat, ko nisem. Za vsakokrat, ko sem bila ponižana od ljudi za katere bi si (ne le) želela, temveč tudi pričakovala, da me podprejo na moji poti. Jokala za vse nazaj in vse naprej- zdaj pa si želim samo eno- ne želim si RIM, ne želim si besed, želim MIR. Moji spomini sežejo daleč; ne le v obdobja, ko sem bila dojenčica, temveč tudi v življenja prednic in prednikov. Na plano so prihajali postopoma, a v vsej svoji moči so prvič prihrumeli 3 leta nazaj na 3 dnevni delavnici plesa z Erosom. Tistega dne se je ozračje prevetrilo in presvetlilo. Glasovi, ki so na začudenje vseh prisotnih prihrumeli iz mene so bili glasovi maternice, matrice. Zakaj smo jih ženske utišale? Zakaj smo poteptale glas svojih globin? O tem je tekla beseda s čudovito pevko, s katero smo konec tedna preživljali na slovenski obali. Spomnila sem se na delavnico, ki sem jo lansko leto marca vodila v kraju, kjer sem leta nazaj prvič preživela spolni napad- v Barceloni. Se zavedamo, da je grlo prek vagusnega živca v direktni povezavi z materničnim vratom? Ko sem bila majhna, mi je bilo nenehno vsiljeno, da jem, razmišljam in delujem kot ostali. Vzgojena sem bila v suženjsko mentaliteto. To se počela tudi kasneje v življenju domala na vseh področjih- z izjemo ene; tiste, ki je bila od družbe dokaj nedotaknjena in ki sem jo sama raziskala po dolgem in počez. Večina vseh teh delovanj je prihajala iz baterij ranjenosti in adaptivnosti. Poganja vse, ki so prišli pred mano in če je ne zaustavim jaz, se bo nadaljevala prek tistih, ki pridejo za menoj. Resnica je, da sin/hčerka čutita največjo potrebo po celjenju bolečine, o kateri so predhodniki molčali. Zavestno spočetje je sveto. Tako tisto materialno kot nematerialno sledita ciklom plodnosti in plodovitosti. Bolj zavestno kot je, manj namerno in planirano je. Prav tako ni naključno in nenamerno. Skozi prebujene centre naših nivojev zavesti se po vertikalni liniji intimnosti združi z božansko voljo.Danes vem le to, da ne želim biti več majhna. Slovenska ženska ne bo več podoživljala "Boj na Požiralniku". Po svojem okusu bo(m) živela in tudi krompir, ki ga sadim bo znova imel okus. To je to, kar si želim v življenju. To, da imam krompir in to, da ga znam cenit. Kaj pa si želiš ti? Veš kam greš? Pustiš da te nese? Kdo ali kaj? Vesela bom tvojih misli💗