Popran

Te dni se nahajam v Italiji, kjer poteka Festival Azijskega Filma. Vrhunec sem doživela že prvo noč ob ogledu japonskega filma Popran.Film prikazuje, kako se uspešen podjetnik nekega jutra zbudi in ugotovi, da ga je zapustil njegov popran, njegov falus. Ne prepusti se malodušju rane zapuščenosti, temveč se namesto v boj poda na lov. Lovec ni penis, temveč moški. Ne lovi žensk, temveč pomemben del sebe, katerega zavest se mora integrirati nazaj v zavest svojega sebstva, ne le spolnega, temveč celostnega. Naključje je hotelo, da ravno te dni prebiram strokovno literaturo, ki trdi da je seksualnost v vseh kulturah in religijah enaka in da je različna le stopnja krivde, ki jo spremlja. S to tezo se ne strinjam. Že od zgodnjih najstniških let dalje so mojo domišljijo napajale podobe spolnosti kitajskega sveta. Spremljala sem jih tako prek kitajskih romanov, kot so Lepe gospe z bogatega dvora 金瓶梅, Sanje v Rdeči sobi 红楼梦, Gospodar popolne zadovoljitve 如意君传, pa tudi prek raznolikih romanov magičnega realizma in new age priročnikov, ki so nastali pod taktiriko Mantaka Chie, ki se v zahodni svet trudi vnašati čare skrivnostnih daoističnih tehnik spolnosti. Sledil je barvit študij sinologije, ki je nekoliko relativiziral moje romantično gledanje na stvari in mi predočil zavedanje o tem, kako nam kulturna pogojenost mnogokrat pači pogled.
Seksualnost že od nekdaj spremljam skozi telo, ki ni obremenjeno s prtljago kulture, v katero sem se rodila. Svobode mi ne simbolizira politična stranka, prav tako ne zadovoljevanje površinskih potreb, ki moje narave (mojega spolnega sebstva) in moje duše (mojega duhovnega sebstva) ne povezujejo v eno linijo. To je linija moči, katero podpirajo vsi, ki so prišli pred mano in vsi, ki pridejo za menoj. Ko govorim o prihajanju, ne govorim o orgazmih, temveč o povezavi s predniki/prednicami in potomci/potomkami. Svoboda je odgovornost in najlepše jo je izkušati z zvestim partnerjem znotraj ljubečega monogamnega odnosa, ki diha, raste in se razvija. Ugotavljam, da je vsesplošno premalo zavedanja o tem, kako in v kakšni meri so kulturni predsodki vpleteni v izkrivljanje predstav o človeški spolni naravi. V mojem življenju spolnost ostaja najpomembnejši vidik partnerske zveze. Seksualnost kot družben konstrukt ni zgolj niz bioloških vzgibov, temveč vseskozi deluje v odvisnosti z močjo, ki jo oblikuje. Dokler bo ta moč patriarhalna, bo tematika spolnosti znotraj partnerstev ovita v osladne šale, molk, predsodke in projekcije. Če želiš zapustiti območje sramotilnega stebra in namesto tega vstopiti v steber svoje inteligence, si/sta dobrodošel/dobrodošla na mojo spletno stran, kjer med drugim lahko najdeš/ta tudi spisek terapij, ki jih nudim. Objem iz Udin💗