Po poteh notranjih zakladov

V Viktorijinem parku razmišljam o viktorijanski morali in o tem, kako je izoblikovala model človeka, ki nima moči nad svojo seksualnostjo. Ne zna hrepeneti, zato hlepi. Njegovo hlepenje ga je prikovalo pred ekrane, ki so ga prek pornografskega materiala navadili na zapečaten seks; seks, preko katerega zgolj sprošča napetost. Ta se zliva v nič ali pa v telo, ki trenutno služi njegovim interesom.
Človek, ki zgolj hlepi, je zapečkar/ka. Namesto, da bi se povezal s svojim centrom moči, s svojo haro, hara. Ni se premaknil iz 19.stoletja, še vedno živi v svetu dvojnih standardov in kartezijanskega dualizma. Ta mu omogoča, da živi poliamorno in se deklarira za monogamnega. Pornografija je smoke screen/ dimna zavesa. Predstavlja umetno meglo, ki spolnost ohranja črno-belo. Pa vendar, potencial spolnosti je veliko širši. Širine ne prinaša več znanja in partnerjev, temveč več zavedanja. Do njega se dokopljemo z globinsko izkušnjo ljubljenja.
29.10. se odpre nova skupina.
Pet tednov bomo raziskovale poti, ki omogočajo orgazmičnost, ki telesa in srca ne izčrpa, temveč nahrani. Namesto čistunstva, čistina in izvorna tantra. Do nje se lahko dokoplješ
💎Po poteh notranjih zakladov in orgazmičnosti💎
Število mest je omejeno, zato se prijavi še danes.
💗Delavnica je namenjena Ženskam, katerim je partnerski odnos svet-inja in ste telo pripravljene doživljati kot svetišče💗

Prijave: espelia.santos@gmail.com