Nisem rojena mati
2022-12-27
Ko sem po letih študentskega življenja diplomirala, mi je bilo kaj hitro jasno, zakaj tako zavlačujem. Veliko je bilo upora sistemu, a za vsem tem uporom se je skrivala veliko večja potreba. Potreba po tem, da stvari doživim v svojem ritmu, ob svojem času. Kaj je pravi čas zate ne mora vedeti nihče drug kot ti sam/a in ti sam/a odločaš komu ali čemu svoj čas namenjaš.
Na dan diplome sem s strani družine bolj kot slavje občutila nov pritisk. Pritisk, da morava s takratnim partnerjem zagotoviti podmladek.
Hvaležna sem svoji upornici, ki je poskrbela, da sem se iz sanj drugih postopoma upala prebujati v svojo realnost.
Realnost, ki je bolj kot po otroku hlepela po celjenju in celovitenju znotraj ljubečega odnosa.
Še vedno imem tisto močno potrebo, da bi bila sprejeta v vsej svoji pojavnosti. To je potreba, ki jo želi vsak otrok imeti zadovoljeno s strani svojih staršev. Večina staršev te potrebe ni hotela/znala/zmogla zadovoljiti, svoje otroke so čustveno zadavili in jih pripravili na "nadaljni" boj. Nezadovoljena potreba ima v ranjeni psihi na voljo dve sobi. Prva je samica, kjer potreba navidezno utone v pozabo. Druga je soba v Big Brotherju, kjer se potreba projicira na soljudi, ki so po večini gledalci in ogledovalci.
Tako ženske, večinoma še same ujete v zavozljano psiho svojega notranjega otroka lovimo moške. Naša v naprej predpisana vloga s strani psihološkega patriarhata je, da jim ne dovolimo odrasti.
Tej vlogi sem se uprla in prav zaradi te upornice v meni mi je dano spoznavati tudi odrasle moške. Moške, ki znajo sami na neškodljiv način pomiriti boje, ki divjajo v njih.
Moške, ki so zreli.
Kaj moškemu svetu preprečuje zrelost?
Po letih dela na področju spolne terapije si upam trditi, da je to t.im. "licence to kill" oz. James Bondovsko dovoljenje, da spijo z ženskami brez da bi z njimi poprej razvili odnos, ki temelji na sočutnosti, ranljivosti in odgovornosti. Ne, moškim nisem nič fouš. Kot "sodobna" ženska imam tudi sama to licenco in moram rečt, da sem jo uporabila več kot dovoljkrat in da jo imam vrh glave. Ne, ker bi raje kot seksala počela kaj drugega. Nasprotno, ker spolnost v meni prebuja preveč lepega, da ne bi bila del nečesa pomenljivega. Spolnost prižiga tudi vse rane in če jih znamo zaceliti v sočutnem odnosu, potem ima moč, da prižge tudi možgane.
Malo je ljudi, ki bi imeli razsvetljene vse možgane. Malo je tiste resnične ljubezni.
Kje se pomanjkanje začne? V otrocih, ki niso bili sprejeti kot BITja in ki ne znajo in ne zmorejo zrasti v celostna bitja. Bitja poguma, ki se ne bojijo ne svetlobe, ne teme.
Bitja poguma, ki ljubijo svojo naravno inteligenco in ne zavirajo razvoja njenih potencialov. Srečno novo leto, naj besede ljubezni in miru ne curljajo iz zmrznjenih src.
Nisem slovenska mati, a v sebi čutim prebujanje energije tiste resnične matere. Tiste matere, ki se je v meni prebudila onkraj dom-ovine. Eden od projektov, ki jih rojevam trenutno ima naslov POGUM. Na pet tedensko spletno popotovanje vabljeni tako moški, kot ženske.
Več info in prijave:
spela@relationalfengshui.com
Na dan diplome sem s strani družine bolj kot slavje občutila nov pritisk. Pritisk, da morava s takratnim partnerjem zagotoviti podmladek.
Hvaležna sem svoji upornici, ki je poskrbela, da sem se iz sanj drugih postopoma upala prebujati v svojo realnost.
Realnost, ki je bolj kot po otroku hlepela po celjenju in celovitenju znotraj ljubečega odnosa.
Še vedno imem tisto močno potrebo, da bi bila sprejeta v vsej svoji pojavnosti. To je potreba, ki jo želi vsak otrok imeti zadovoljeno s strani svojih staršev. Večina staršev te potrebe ni hotela/znala/zmogla zadovoljiti, svoje otroke so čustveno zadavili in jih pripravili na "nadaljni" boj. Nezadovoljena potreba ima v ranjeni psihi na voljo dve sobi. Prva je samica, kjer potreba navidezno utone v pozabo. Druga je soba v Big Brotherju, kjer se potreba projicira na soljudi, ki so po večini gledalci in ogledovalci.
Tako ženske, večinoma še same ujete v zavozljano psiho svojega notranjega otroka lovimo moške. Naša v naprej predpisana vloga s strani psihološkega patriarhata je, da jim ne dovolimo odrasti.
Tej vlogi sem se uprla in prav zaradi te upornice v meni mi je dano spoznavati tudi odrasle moške. Moške, ki znajo sami na neškodljiv način pomiriti boje, ki divjajo v njih.
Moške, ki so zreli.
Kaj moškemu svetu preprečuje zrelost?
Po letih dela na področju spolne terapije si upam trditi, da je to t.im. "licence to kill" oz. James Bondovsko dovoljenje, da spijo z ženskami brez da bi z njimi poprej razvili odnos, ki temelji na sočutnosti, ranljivosti in odgovornosti. Ne, moškim nisem nič fouš. Kot "sodobna" ženska imam tudi sama to licenco in moram rečt, da sem jo uporabila več kot dovoljkrat in da jo imam vrh glave. Ne, ker bi raje kot seksala počela kaj drugega. Nasprotno, ker spolnost v meni prebuja preveč lepega, da ne bi bila del nečesa pomenljivega. Spolnost prižiga tudi vse rane in če jih znamo zaceliti v sočutnem odnosu, potem ima moč, da prižge tudi možgane.
Malo je ljudi, ki bi imeli razsvetljene vse možgane. Malo je tiste resnične ljubezni.
Kje se pomanjkanje začne? V otrocih, ki niso bili sprejeti kot BITja in ki ne znajo in ne zmorejo zrasti v celostna bitja. Bitja poguma, ki se ne bojijo ne svetlobe, ne teme.
Bitja poguma, ki ljubijo svojo naravno inteligenco in ne zavirajo razvoja njenih potencialov. Srečno novo leto, naj besede ljubezni in miru ne curljajo iz zmrznjenih src.
Nisem slovenska mati, a v sebi čutim prebujanje energije tiste resnične matere. Tiste matere, ki se je v meni prebudila onkraj dom-ovine. Eden od projektov, ki jih rojevam trenutno ima naslov POGUM. Na pet tedensko spletno popotovanje vabljeni tako moški, kot ženske.
Več info in prijave:
spela@relationalfengshui.com