Jezik ljubezni

Kdor ne bere je reven. Nima besednega zaklada. Vse moje premoženje se skriva v njem. Že dve leti me vsako jutro prebuja sanskrit. Že dve leti me sanskrit vsak večer zaziblje v spanec. Čisti misli in jih preoblikuje v eliksir življenja, v smisel. Spominjam se svojega prvega obiska Indije. Živela sem v hiši nedaleč stran od Dalajlame. V mojo sobo so vsako jutro poleg vetra (okna niso bila zastekljena) vele besede v tibetanščini. Prisluhnila sem jim in se čudila predanosti Američana, ki je v sosednji sobi prek njih poglabljal svojo tantrično prakso. Tiste dni in noči sem bila zadeta. Ne od drog temveč od kemijskih reakcij, ki jih je proizvajalo moje telo. Večino časa sem bila v nekakšnem trans stanju kot posledici spoja zvenenja tibetanskega jezika v sosednji sobi in zcvetenja telesa v moji. Bolj kot čemu služijo vsi ti teksti, sem se spraševala, čemu služijo vsi ti testi, ki nam jih daje življenje. Tiste dni sem bila polna epigramov Oscarja Wilda "Pleasure is Nature's test, her sign of approval" ... "Experience is the hardest kind of teacher. It gives you the test first and the lesson afterward."Človek besede. Človek dejanj. Lekcija je prišla šele leta kasneje, in skupaj z njo izkušnje božanske ljubezni v dvoje... in sanskrit. Je tvoje telo ekosistem v katerem živiš, ljubiš, rojevaš in izkušaš življenje? Ali je tvoje telo zgolj egosistem v in iz katerega se vsiljujejo in posiljujejo mnenja; tuja in tvoja? Kaj/kdo prebuja tebe?