Celovitenje
2022-10-13
Veliko parov poznam, ki so bolj kot predsodkov polni skrivnosti. Družba črno-bele polarizacije delovanj jih je naučila, da imajo ženske moške v šahu. Moški ob njih vzdržijo le, če so dobri (šahisti). Če se spremenijo v copate, je konec. Tako eni kot drugi so se naučili biti poslušni državljani večno požrtvovalnega naroda. Moški in ženske, šahisti in copatkarji. Sanjala sem, da sem tudi jaz ujela moškega. Tistega, ki ga ljubim. Moškega, ki se ujema z mano in ki se mi ne pusti ujeti. To me neskončno rajca. Prav tako me to neskončno jezi. Seks in karmična čustva so na tem nivoju blizu vsaksebi. Če bi spala skupaj (kot sva mnogokrat poprej z mnogimi drugimi) bi se nama na tej točki zmešalo. Zato skupaj raje bediva. Ne, midva ne bedirava. Že 3 leta sva budna in pri tem ne veva čisto točno, kaj naju čaka. Zaenkrat skušava živet in se imet rada. Ne drug drugega- to nama ne gre težko od rok. Rada skušava imet sebe. Ob njem sem spoznala, kaj je to biti z osebo, ki ti pomaga celit travme. Nikoli nisem spoznala, kaj pomeni biVAti z njo/njim. Sem pa šla zaradi tega študirat partnersko terapijo. Terapijo, ki poskrbi da toksično disfunkcionalnih vzorcev ne prenašamo (naprej). Teorija mi je poznana, prakso spoznavam prek vsakodnevnega življenja in podpore, ki jo nudim parom in posameznikom/posameznicam, ki se zatekajo k meni.
Po pomoč, ki je mnogokrat prva, saj je pred tem niso bili deležni.