Biti (cepljena) ali Ne biti (cepljena)

To je zgodba o tem, kako se je eko bio kmet prodal 5G-ju. Skrivaje. Pobasal je denar in nadaljeval s prodajo jajc in mlečnih izdelkov z oznako eko v neposredni bližini gradnje stolpa 5G.

Dandanes je mnogo ljudi cepljenih proti mnogočemu. Tudi jaz. Predvsem proti moškim, ki se nepostavljeni postavljajo pred mano. Ogromno doz cepiva sem prejela skozi leta pa še kar nisem imuna nanje. Še raje kot po hitrem internetu rada surfam po možganskih valovih ljudi, ki me obkrožajo. Neizmerno pozorna moram biti, da se ne utopim v poplavi informacij. Ekstremizmi mi niso po godu. Ne glede na to v katero smer gredo, me izčrpajo. Velikokrat se sprašujem, zakaj ne bi ljudje raje kot dramo, s skupnimi močmi kreirali dharmo? Tekom svojega dela sem se naučila marsikaj. Ena izmed skrivnosti in modrosti, ki sem jih osvojila je, da um ni motiviran z zadovoljevanjem potreb. Tudi teren opolzkih besed je spolzek. Na neki točki sem se skoraj zlomila ob padcu nanje. Sprožil je zavedanje, kako močne znajo biti projekcije in deflekcije soljudi. Nasedala sem tako besedam ljudi, ki so se imeli za razsvetljene in prosvetljene, kot tudi tistim, ki so se preprosto imeli za nekaj več. Za bogove in batine. Nisem obupala. Nadaljevala sem z učenjem (sebe). Nisem se metala ven, temveč v ekstremne situacije. Ob tem sem se komunikacije učila s strani vodilnih pogajalcev pri FBI. Da ne bo pomote; učila sem se s strani njihovih knjig. Po posluhu. In je delovalo... v tandemu z opravljenimi tečaji asertivne komunikacije. Če si želite videti v prihodnost vam odsvetujem obisk pri vedeževalkah. Pojdite raje v mesta, kot je Nanjing na Kitajskem. Ne bo vam dolgčas. Vsak vaš korak bo pospremljen z biometričnimi kamerami. Hrepenim po starih časih, časih za katere se zna zgoditi, da jih kmalu ne bo več. Časih, ko se v naši vasi še ni zidal stolp 5G. Časih, ko smo (tudi) v Nanjingu skupaj s prijatelji iz celega sveta doživljali najbolj top trenutke svojih življenj in se nismo delili na cepljene in necepljene, dobre in slabe, slabe in dobre. Družili smo se brez iluzij, brez predsodkov, brez uporništva. Z obilico zdrave pameti in posledično zdrave vesti. Če bi po vseh teh letih na svoj spisek osvojenega znanja želela dodati kaj novega, bi bili to brez dvoma vizija in zdrava mera. Kako zdrava pa je v teh časih moja/tvoja pamet? Se lahko vzdržim/vzdržiš pred tem, da jo solim/soliš drugim? Vsi smo v istem zosu. Ni izven nas. Kuhamo se v njem. Kaj bo nastalo iz njega je odvisno od vsakega izmed nas. Odgovornost za svoje zdravje vzami v svoje roke. Na svoj način. S kitaro, iglami za štrikanje ali kaj drugega oz. čem drugim. Imej se rad/a. Ne sodi. Ne obsojaj. Ne povzdiguj, ne ponižuj.Če ti je težko biti v tem svetu, pomisli na zdravstvene delavce v VB (in drugot). Preteklo leto so bili čaščeni ker so si upali delati, to leto so odpuščeni, če se ne cepijo. To je ljubezen sistema. Zato naj te ljubiti ne uči sistem. Raje kot informiraj, se uči. Uči se s svojim celotnim bitjem; telesom, čustvi in vsemi mislimi, ki prihajajo na dan ali na noč. O sebi se lahko učiš le iz globin sebe in z ljudmi, ki se jih ne bojijo. Ljudmi, ki se ne bojujejo. Vabljen/a na terapijo k meni.